Spremna beseda režiserja:

Orwellova Živalska farma je pravljica o tem, kako se domače živali na neki kmetiji v Angliji uprejo proti svojim zatiralcem – ljudem. A zgodba pravzaprav na alegoričen način opisuje, kako se je komunistična revolucija v Sovjetski zvezi sprevrgla v svoje nasprotje, kot vsi vemo, ter se spremenila v totalitarizem.

Morda se sprašujete, zakaj danes sploh še uprizarjati Živalsko farmo? Saj je komunizem v teh krajih že zdavnaj poražen, mi pa po svoji lastni revoluciji že četrt stoletja živimo v svobodni in demokratični družbi, kjer smo vsi ljudje enakopravni, kajne? A Orwell v svoji zgodbi pravzaprav opisuje skriti mehanizem vsake revolucije, kako se zaradi sebičnosti in zavisti odnosi med uporniki sfižijo in kako lahko sla po oblasti skvari tudi najboljše med nami. Živalska farma tako uteleša puhlico o tem, da revolucija žre lastne otroke.

 
In ali nismo tudi sedaj priče podobnemu dogajanju? Se ni, potem ko smo izpeljali svojo lastno malo revolucijo in izpolnili tisočletni sen našega naroda, tudi nam primerilo prav to? Pokvarjena in odtujena oblastniška elita, apatične in pohlevne množice, stvari pa gredo počasi, a vztrajno na slabše. Predvsem pa se zdi, da ni nobene alternative. Kdo od nas se kdaj ne počuti kot osel, ko cele dneve dela kot konj, bega naokrog kot kura brez glave, trpi kot pes, nazadnje pa ga nategnejo kot prasca?

 
Živalska farma razkriva žalostno resnico o tem, kako nas naše lastne oblastniške elite postopoma degradirajo v nižja bitja, na raven živali. In zato zdaj vsi - konji, krave, goske, race - za svobodo na upor! Na upor! 

Jaka Andrej Vojevec