Navihan Bim Bam Bom ima rad glasbo, a je težko na miru. Tudi njegove tri harmonike so precej hudomušne.
Prva je tako samosvoja, da jo komaj dohaja. Izmuzne se mu, pobegne, se nenadoma prekopicne in s težavo jo obvlada. Ko odigrata prvo pesem, je čas za najmlajšo – mini harmoniko. Ta je tako majhna, da je skoraj nemogoče nanjo zaigrat pesem, vendar gospodu Bim Bam Bomu to vseeno uspe. Boža jo, prosi, nežno in odločno. Dva tona, ki ju premore sta ravno dovolj, za malo umetnosti in veliko smeha.
Z zadnjo harmoniko je križ. Pretežka je. Komaj jo prinese na oder in s težavo obdrži v naročju. Gospod Bim Bam Bom seveda ni od muh. Prav vse bo naredil zato, da bosta skupaj odigrala najlepšo pesem dneva. Gospod Bim Bam Bom konča kot pravi glasbenik – rahlo prismuknjeno. Svoje harmonike pospravi, se pohvali pred publiko in zadovoljen odide domov.

režija: Tina Janežič

igra: Frane Meden